Dunajski muzej

Naloga je zahtevala deset posebnih prevozov, da smo lahko različna jeklena predalčja s Koroškega premestili na Dunaj. Teh deset prevozov smo izvedli s sedmimi različnimi kombinacijami naprav, pri čemer je bila največja transportna enota 4-osni vlačilec s 14-osnim transportnim modulom za prevoz težkega tovora. Na ta način smo prepeljali največji del, ki je v širino meril 6,4 metra in v dolžino 40 metrov, tehtal pa je 108 ton. Iz tega izpeljane transportne dimenzije so bile še impresivnejše: 47,5 metra dolžine, 6,4 metra širine in 4 metre višine ter slabih 200 ton skupne mase.  

Zaradi zelo velikih transportnih dimenzij je bilo načrtovanje poti zelo kompleksno. Bistveni dejavnik so pri tem zaradi rovov podzemne železnice in podzidij na Dunaju bile omejitve teže. Da bi bil prevoz skozi Dunaj sploh mogoč, je bilo treba izvesti gradbene ukrepe, katerih stroški so v evrih segali v šestmestno območje. Zaradi gradbišča na avtocesti A2 neposredna pot po avtocesti ni bila mogoča. Na koncu se je bilo treba gradbišču izogniti po poti skozi Slovenijo. Zato je bilo treba prilagoditi mejni prehod pri karavanškem predoru. Zaradi še enega gradbišča smo morali ubrati še dodatno nadomestno pot. 

Postavljanje velikega dvigala je bilo časovno natančno določeno in je sledilo strogemu vrstnemu redu. Zaradi prostorske stiske je bilo treba vsa dela izvesti ravno ob pravem času. Bistveno je bilo tudi predvideno mesto postavitve za gosenično dvigalo. Vendarle je rumeni orjak tehtal 750 ton. Zato smo cesto zasuli in nato popolnoma obložili s podlogami za bagre iz trdega lesa. Kompleksna logistika dvigovanja je bila dopolnjena s teleskopskim dvigalom nosilnosti 500 ton, ki je za približno teden in pol nadomestilo gosenično dvigalo. S sistemsko dolžino 79,2 metra je na dveh različnih mestih uspešno opravilo zadnje dvige. Zaradi zelo dobrega sodelovanja vseh sodelujočih že pred začetkom del je ta edinstveni projekt bil uspešno zaključen.